Kljub pozivom iz vrst laburistov Keir Starmer vztraja, da ne bo odstopil

Britanski laburisti so v ponedeljek pozno zvečer okrepili pozive k odstopu britanskega premierja Keira Starmerja.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je več kot 70 od 403 britanskih laburističnih poslancev Starmerja pozvalo k odstopu, potem ko jih ni prepričala njegova obljuba, da bo stranko naredil drznejšo in boljšo. Britanski BBC je medtem naštel najmanj 72 poslancev, ki so ga pozvali k odstopu ali k pripravi časovnega načrta zanj.

V skladu s pravili stranke bi izzivalec za vodjo stranke potreboval 81 glasov laburističnih poslancev, da bi se postopek uradno začel.

Več poslancev je pozvalo k spremembi vodstva. Po poročanju britanskih medijev sta zunanja ministrica Yvette Cooper in notranja ministrica Shabana Mahmood dejali Starmerju, da bi moral prevzeti nadzor nad urejenim prenosom oblasti.

Starmer: Ne bom odstopil

Starmer je na današnji seji vlade znova zatrdil, da ne bo odstopil. "Zadnjih 48 ur je vplivalo na stabilnost vlade, kar ima resnične gospodarske posledice za našo državo in za družine," je poudaril po poročanju britanskega BBC. Dodal je, da v laburistični stranki obstaja postopek za razrešitev vodje, ki pa ni bil sprožen.

"Država od nas pričakuje, da bomo nadaljevali vodenje države. To je tisto, kar počnem, in tisto, kar moramo storiti kot vlada," je še poudaril.

Tik pred sejo je pritisk na Starmerja stopnjevala še britanska državna sekretarka Miatta Fahnbulleh, ki je kot prva članica vlade odstopila. "Pozivam vas, da storite, kar je prav za državo in stranko, ter določite časovni razpored za urejen prehod, da bo nova ekipa lahko izvedla spremembe, ki smo jih obljubili državi," je zapisala v odstopnem pismu, naslovljenem na Starmerja in objavljenem na družbenem omrežju X.

Fahnbulleh po poročanju francoske tiskovne agencije AFP velja za tesno zaveznico ministra za energetiko Eda Milibanda, ki naj bi prejšnji teden v zasebnem pogovoru predsedniku vlade svetoval, naj razmisli o odstopu.

Po škandalu v zvezi z Epsteinom še hud poraz stranke na volitvah

Starmer je na oblast prišel julija 2024 po prepričljivi zmagi na volitvah, ki je končala 14-letno vladavino konservativne stranke. A od takrat je njegova priljubljenost nihala, zapletel se je tudi v škandal zaradi imenovanja in odstavitve Petra Mandelsona, britanskega veleposlanika v Washingtonu, potem ko so se pojavila razkritja o njegovih povezavah s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.

Laburisti so na četrtkovih volitvah v Angliji, Walesu in na Škotskem doživeli hud poraz, pri čemer so razočarani volivci podprli skrajno desne in nacionalistične stranke. Laburisti so izgubili več kot 1.500 sedežev v lokalnih svetih, medtem ko je skrajno desna stranka Reform UK število sedežev povečala z manj kot sto na več kot 1.400.

Na volitvah v Walesu, dolgoletni trdnjavi laburistov, je stranka zasedla šele tretje mesto in po 27 letih izgubila nadzor nad regionalno vlado. Slabo se je odrezala tudi na Škotskem.

Starmer je v ponedeljek priznal, da je njegova vlada delala napake. Poraze laburistov na volitvah je označil za težke in zatrdil, da ve, da so ljudje razočarani nad njim.

V govoru, s katerim je nameraval ponovno okrepiti svoj položaj, pomiriti kritike v lastni stranki in nagovoriti vse bolj nezadovoljno britansko javnost, je priznal, da pri soočanju z velikimi izzivi "postopne spremembe ne bodo zadostovale". Hkrati je obljubil odločnejši odziv na področjih, kot so gospodarska rast, tesnejše evropske vezi in energetika.